Eros in Tanatos. Grška bogova ljubezni in smrti. Po Freudu prvi predstavlja gon življenja, ki ga poganja libido. Na nasprotnem bregu pa se po njegovem mnenju nahaja gon smrti, ki predstavlja nezavedno človeško željo po lastni anihilaciji. Rojstvo in smrt. Smrt in rojstvo. Cikličnost življenja. Preporod skozi ego smrti. Opuščanje mask, ki jih kažemo svetu.
Pravgotovo tematika nove dobe in osvobajanja od nižjih vibracij ter dviga zavesti. Na kaj prvo pomisliš ob teh prebranih besedah.? Kaj se sproži v tvojem telesu ob tem? Kakšna zaznavanja?
Ne skrbi. Ne bom se spuščala, no vsaj ne v tem prispevku v Freud-ova razčlenjevanja ega in spolnih nagonov ter njegove študije za tem. Moj namen je povsem drugi.
Me pa vseeno zanimajo občutki, ki jih zaznavaš ob tej tematiki. Kaj se dogaja v tvojem telesu? Kako reagira tvoje čustveno telo na te misli, besede? Zakaj ravno čustveno telo? In zakaj me hkrati zanima tudi reagiranje tvojega fizičnega telesa?
Hja. Vse z namenom, da te popeljem bližje tematiki, ki jo bova raziskovala-i v tem članku.
Ali si vedel-a, da je bil 10. september svetovni dan ozaveščanja in preprečevanja samomorov? Letno izgubimo 800.000 ljudi zaradi samomorov. Samomorilnost pa je 10. najpogostejši vzrok za smrt po celotnem svetu. Glavna dva oz. vodilna vzroka za to pa sta IZOLACIJA IN OBČUTEK BREMENA ZA DRUGE. Si se kdaj znašel-a v zgoraj napisanem? Če si se, ti ob tem pošiljam ogromno zdravilne energije in ljubezni*
Mesec september nam resnično podaja ogromno možnosti za rast. Vsi astrološki premiki in dogajanja, portali, pa samo še dodatno podpirajo napredek ali pa dodajajo mičkeno dramatičnosti in s tem preverjajo, če smo res 100% predani svoji rasti. Vse to samo za nas. Kako magično kaj ne?
A včasih je potrebno magičnost pogledati tudi z malo bolj realne perspektive, si naliti čistega vina (no raje izvirske vode) in se zavedati oz. si priznati, da vse pa res ni samo LOVE AND LIGHT spiritualnost in da je TEMA-DARK še kako prisotna, če jo (ne)zavedno pometamo pod preprogo in zanikamo njen obstoj.
Kaj dejansko predstavlja TEMO v tem kontekstu?
To so vsi tisti aspekti tvoje zavesti, ki so zatrti, neopaženi, nerazumljeni ali pa jih skrivaš pred drugimi ipd. In ravno iz teh neopaženih ali pa nezaželenih aspektov, pride potem do različnih travm, ki se lahko izrazijo na 1000 in en način. Na večih nivojih (body, mind & spirit).
In travma je del nas. Vseh nas. Mene in tebe. Pa če si priznaš, ali ne. Je tako osebna, kot tudi kolektivna. In še vedno vse prevečkrat pri svojem delu poslušam in opažam zanikanje ali pa nepoznavanje tega področja. Kar posledično privede do zgoraj opisanih stisk.
Ali res še vedno potrebujemo star način razmišljanja, pa čeprav nas res vse podpira, da naj končno stopimo iz vloge žrtve in zaživimo svoje življenje in poslanstvo? Do tega preskoka, pa lahko pridemo le z delom na sebi, s sprejemanjem čiste resnico ter vseh svojih aspektov. No, pa tudi z malo magične paličice in pomoči višjih nivojev
Čeprav je vsem nam travma dokaj poznan izraz, pa dejansko vemo, kaj to je?
Travma je z vidika psihoterapije čustveno intenziven dogodek, ki presega naše sposobnosti spoprijemanja z njim.
Ob dogodku občutimo ogrožajoča se čustva strahu, nemoči, groze in izgube kontrole. Občutek varnosti je porušen. Čustva so tako zelo intenzivna in preplavljajoča, da jih ne zmoremo predelati, zato jih iz potrebe po preživetju, potisnemo v podzavest in zamrznemo v določenih delih možganov, z vsem kar smo takrat doživeli.
To nam sicer omogoča nadaljevanje življenja, vendar pa nezavedno vpliva na celotno naše delovanje in se lahko izraža preko različnih telesnih in psihičnih simptomov. Le-ti se lahko pojavijo takoj ali pa leta po dogodku. Nepredelana travma vpliva na naše zdravje, odnos do sebe, na medosebne odnose, poklicno uspešnost, sposobnost razvoja lastnih potencialov in na splošno kvaliteto življenja.
Travmo lahko doživimo:
• neposredno, kot zlorabo, nasilje, prometno nesrečo, nenadno izgubo, zdravstveni poseg, soočanje z diagnozo življenjsko nevarne bolezni ipd
• posredno, kot opazovalci nasilnih dejanj, smrti ali težkih poškodb druge osebe, na primer brat nemočno opazuje kako oče pretepa starejšega brata.
Pomembno je, da oseba po dogodku ne ostane sama s svojim doživljanjem, torej nima čustvene podpore, kjer bi dogodek lahko predelala in ga vključila v življenje. Saj v nasprotnem lahko pride do sekundarne travmatizacija.
Številne mikro in mini travmatični dogodki, ki se kot kapljice nabirajo, lahko vplivajo na posameznikovo doživljanje sebe do te mere, da izgubi zaupanje vase, v druge in v življenje.
V tebi se zakorenini občutek sramu in neustreznosti, prevzemaš preveliko odgovornost za druge, intenzivno si pozorn-a na znake zavrnitve, izogibaš se intimnosti, prisotni so občutki nezadovoljstva, praznine, izolacije in osamljenosti.
Nepredelana družinska travma, ki je posledica hudega trpljenja v preteklosti (vojne, naravne katastrofe, lakota…), vpliva na delovanje celotnega našega telesa in možganov. Najnovejše raziskave kažejo, da se kemične spremembe, ki so posledice nepredelane travme prenašajo preko DNK zapisa, ki je nosilec genetskih informacij o posamezniku in ne le nezavedno preko vzgoje.
Prenaša se skozi več generacij in se različno izraža skozi naša življenja. Zato bodi pozorn-a na bolezni, težave, ponavljajoče vzorce vedenja, ki se pojavljajo v širši družini, lahko samo v ženskem ali moškem delu družine.